2015 Drvarska delovna akcija

  • Natisni

Drvarska akcija 2015

Datum: 17. 05.; 02. - 05. 10. 2015
Udeleženci: Majda in Jože Dolšina, Gordana Končan, Marica Benčina, Brane in Ivan Lombar, Tone in Miha Avsenek, Blaž Birsa, Boštjan Gale, Franc Setnikar, Svitan Ferfolja, Rado Birsa

Jože je na Dolenjskem pripravil drva v hlodih. Potrebno jih je bilo razžagati na meter, razklati na polena in zložiti v skladovnico.
Zbrali smo se ob 8h na Brankovem na Jožetovi domačiji. Jože je priskrbel dva cepilca priključena na traktor, enega na vijak in drugega na zagozdo.
Ivan je z motorno žago žagal hlode na 1m, Brane je cepil s cepilcem na vijak, Miha pa s cepilcem na zagozdo; Tone je obema podajal polena. Blaž in Boštjan sta vozila polena do Gordane in Marice, ki sta polena zlagale v skladovnico. Jože je bil glavni nadzorni, poskrbel pa je tudi za gašenje žeje pridnim delavcem. Majda pa je v hiši pripravljala kosilo. Delo nam je šlo dobro od rok, tako da smo bili gotovi okoli tretje ure.
Majda je pripravila slastni golaž, ki je delavcem zelo teknil. Ni pa manjkal tudi tradicionalni Majdin štrudl.V jeseni nas čaka le še prevoz do Bohinja in na Zadnji Vogel. 

Drva so končno pred kočo

Zaradi nekaj zapletov so drva čakala na Dolenjskem vse do začetka oktobra. Imeli smo kar nekaj težav z organiziranjem prevoza. Najprej se je pokvaril demper na Voglu, potem pa smo imeli še težave s prevozom z Brankovega do spodnje postaje v Bohinju. No vse se je le dobro izteklo, saj je Seto uspel dobiti primeren tovornjak za prevoz v Bohinj.
V petek 2. okt. je šofer pobral Toneta in s tovornjakom sta se odpeljal na Dolenjsko, kjer je šofer z dvigalom naložil drva na tovornjak in se odpeljala do Bohinja. Ostali del ekipe je Svitan pripeljal do spodnje postaje gondole. Tomaž je že pripravil demper, tako da smo takoj lahko začeli prelagati drva iz tovornjaka na demper. Nastal je problem, ker dvigalo na tovornjaku ni bilo najbolj primerno, zato drva niso bila lepo zložena, zato  niso šla vsa naenkrat na demper. Skoraj polovica je ostala na tovornjaku. Sledil je telefonski pogovor Tomaža in vodstvom žičnic in odobrili so nam 30% popust. Tako smo se odločili, da se bo Tomaž  po prvi vožnji vrnil še po preostala drva. Seto in Rado sta odšla do koče z žičnico, Svitan, Tone in šofer pa smo se s Tomažem z demperjem odpeljali po Žagarjevem grabnu na Zadnji Vogel. Vožnja je vznemirljiva, ko se veliki demper počasi plazi po strmini. Po eni uri vožnje smo se mimo sirarne in korita pripeljali do Zoretove skale. Tu je potrebno obrniti demper in nato vzvratno po klancu navzgor do koče. Po nekaj popravkih je Tomaž le uspel pripeljati prav do koče in skipati drva na dvorišče. 
 Tomaž se je vrnil v dolino, ekipa pa je takoj začela s skladanjem drv. Delo nam je šlo hitro od rok, morali pa smo tudi pohiteti, da bi naredili prostor za drugo vožnjo. Končali smo pozno popoldan in iz grabna se je že slišalo rohnenje demperja. Ko se je vzpenjal po zadnjem klancu pred kočo so kolesa zdrsnila in Tomažu ni uspelo pripeljati do vrha. Moral je skipati drva sredi klanca. To je pomenilo, da bomo morali drugo polovico drv znositi do vrha ročno. Začeli smo z delom, pa nas je prehitela tema in odločili smo se, da bomo nadaljevali naslednji dan.
Tone je prevzel vlogo kuharja in pripravil večerjo. Skuhal je gobovo juho, klobase in krompirjevo solato. Po delu je večerja dobro teknila. Tudi za žejo je bilo treba poskrbeti. Nekoliko utrujeni smo se kmalu odpravili spat.
Ponoči smo z grozo ugotovili, da zunaj kar močno dežuje. Tudi zjutraj dež ni ponehal, zato smo poležali nekoliko dlje. Po zajtrku pa je dež le ponehal in lahko smo se lotili dela. 
 Drva smo zložili v skladovnico ob robu dvorišča, nekaj polen, ki niso bila merska pa smo razžagali in zložili v drvarnico. Do popoldneva smo uspeli in še pospravili po dvorišču. Za večerjo je zopet kuhar Tone skuhal makarone in mesno omako. Po uspešno opravljenem delu je del ekipe odšel na obisk k sosedom v sirarno, kjer smo v prijetni družbi  kramljali pozno v noč. 
 V nedeljo zjutraj nas je pričakalo slabo vreme. Pihal je močan veter, vrhovi so bili zaviti v meglo in deževalo je vse močneje. Veseli, da so drva pospravljena smo čakali, da se bo vreme izboljšalo, kar pa se ni uresničilo. Ekipa samih penzionistov se je zato odločila, da nima smisla hoditi v dolino in smo ostali do ponedeljka.
 Ponedeljkovo jutro je bilo popolno nasprotje nedelje. Nebo je bilo umito, Triglav je bil pobeljen s svežim snegom in jesensko sonce je obsijalo hribe. Porabili smo zadnje zaloge hrane in si pripravili zajtrk. Sedeli smo pred kočo in se greli v toplih sončnih žarkih. Pospravili smo kočo in popoldan odšli do Rjave skale in v dolino.
V Bohinju smo  ugotovili da bi bilo lepo obiskati še gostilno Mihovc. Začudeni smo ugotovili, da je odprta samo od petka do nedelje. Zato smo nadaljevali do Češnjice in se ustavili v piceriji. Mislili smo, da bomo spili le pivo, pa je iz kuhinje tako omamno dišalo in smo si naročili pico, Tone, ki ne je sira pa je dobil prve letošnje krvavice.
Svitan nas je potem popeljal domov in tako smo uspešno zaključili delovno akcijo.
Po naši oceni bo zaloga drv zadoščala za 3, morda celo 4 leta. Seveda nas drugo leto čaka spravilo skladovnice ki je ostala pred kočo v drvarnico, ampak to je majhen zalogaj.

V imenu planinskega društva Avtomontaža se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali v obeh delovnih akcijah, še posebej pa Jožetu in Majdi za velik prispevek za letošnjo oskrbo drv za kočo na Voglu.

Tone Avsenek

PD Avtomontaža